Žito – inovativno mesto
O čem dejansko govorimo, ko govorimo o prestrukturiranju območja Žita?
Veljavna prostorska regulacija, ki sloni na urbanistični zasnovi »Hosoya Schaefer«, omogoča umestitev in razvoj približno 250.000 kvadratnih metrov BEP. Takšen velikostni razred BEP je primerljiv z območjem med Pražakovo ulico na S, Dalmatinovo na J, Kolodvorsko na vzhodu in Slovensko na zahodu. Preneseno v prostorsko-načrtovalski jezik to dejansko pomeni, da se s prestrukturiranjem Žita dogaja reurbanizacija mesta.
Graditi Žito pomeni graditi mesto
Temeljno vodilo je bila ideja umestitve naprednega inovacijskega parka kot del strategije za diverzifikacijo lokalnega gospodarstva. S tem se daje možnost ustvarjanja novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo in skuša preprečiti upadanje lokalnega trga dela s prehodom v znanstveno-raziskovalno ekonomijo. Inovacijski parki v širšem kontekstu spodbujajo sodelovanje in mreženje med podjetji, raziskovalci, podjetniki in uporabniki. To vzajemno podporno okolje lahko vodi v razvoj kvalitetnega, živahnega ekosistema, ki privablja in podpira inovacije, ustvarja zaposlitvene možnosti, bivanjske pogoje ter s časoma vodi v preobrat skromnih demografskih trendov. Vizijo »Inovativnega mesta« vidimo kot katalizator za oživitev lokalnega gospodarstva, privabljanje talentov ter pozicioniranje območja za prihodnjo rast v nastajajočih industrijah.
Za uspešen zagon, trženje in obstoj na dolgi rok »Inovativno mesto« gradi na dveh temeljnih vidikih, tj. prepoznavnosti in privlačnosti. Prva se zagotavlja s podobo, ki ustvarja identiteto prostora, druga pa z vključitvijo vseh vidikov, ki omogočajo kvalitetno bivalno in delovno okolje.
